Ekološki bombaž

Življenja brez bmbaža si skorajda ne moremo predstavljati, saj nas to univerzalno vlakno spremlja v izdelkih, ki jih uporabljamo od jutra do večera. Mehka, vpojna brisača, s katero si zjutraj obrišemo obraz, prijetna majica, ki nas spremlja skozi dan, kosem vate, s katerim si očistimo obraz pred spanjem in rjuha, na katero zvečer ležemo – bombaž je glavna surovina v vseh naštetih izdelkih. Pa smo jih omenili le nekaj – koliko jih je še, od kuhinjskih krp in pogrinjkov, do otroških plenic in klobukov…

Nobena skrivnost ni, da je pridelava in predelava bombaža eno najbolj okolju in ljudem neprijaznih industrij. Ali pač? Ali ste vedeli, da na svetovnem nivoju večino bombaža pridelajo na 3% površin, vendar zanj porabijo kar 25% pesticidov in gnojil, ti pa so povečini petrokemičnega izvora (različni naftni derivati)? Konstantna uporaba pesticidov uničuje rodovitno zemljo in zastruplja ljudi, ki obdelujejo polja bombaža, saj so mnogi od omenjenih pesticidov in gnojil zdravju nadvse nevarni, pogosto karcinogeni in vplivajo na dihala, spolne organe in žleze z notranjim izločanjem. Poleg tega prehajajo tudi v vodo, slabšajo njeno kakovost in na dolgi rok zastrupljajo ljudi in živali, ki jo pijejo, čeprav niso neposredno vključeni v proizvodnjo bombaža.

Zgodba s konvencionalno gojenim bombažem se tu seveda tu ne konča. Med puhastimi kosmi, ki vstopajo na industrijski trak in končnim izdelkom na trgovski polici je še mnogo procesov obdelave vlaken s kemikalijami, ki zagotavljajo odlične lastnosti končnih izdelkov, med drugim tudi živih barv, ki jih je mogoče doseči le z uporabo (pogosto nadvse) strupenih kemikalij.

Odločitev za izdelke iz ekološkega bombaža, ki so pogosto dražji od konvencionalno gojenega, je na prvi pogled stvar izbire, ki si jo lahko privoščimo le, če imamo dovolj denarja. Po drugi strani pa se moramo vprašati, kako s svojimi (nakupnimi) odločitvami vplivamo na svet, in ali mogoče ne žagamo veje, na kateri sami sedimo.

Če pletemo ali kvačkamo, se mi zdi, da to vprašanje dobi še eno dimenzijo. Pomislite na ves čas in trud, ki ga vložite v izdelavo izdelka. Ali se vam zdi zanemarljivo, iz kakšnega materiala je ta narejen? V kakšnih okoliščinah je nastal? Je najcenejša klobka res vredna vseh petelj, ki jih boste nanizali v odejico za novorojenčka?

To razmišljanje je že pred leti botrovalo odločitvi, da so se na policah v Kliki Kliki znašle tudi klobke ekološkega bombaža. Pripeljale so se vso pot s Portugalske in doživele topel sprejem med pletiljami.

Te dni razmišljam o tem, ali je napočil čas, da ekološko gojen in z manj invazivnimi postopki obarvan For nature dopolnim tudi z naravno obarvanim ekološkim bombažem.

To bi bila stopnička v tem popotovanju naprej.

Kaj pravite?